Palača Schönbrunn
Kraj, ki oživlja zgodovino
Začetki: lovski dvorec je vzrok za današnje poimenovanje
Korenine Schönbrunna segajo v 14. stoletje, ko je bila posest še znana kot "Katterburg". Šele leta 1569 se je zapisal v habsburško zgodovino: posest s hišo, hlevi in vrtom je pridobil cesar Maksimilijan II. Legenda pravi, da je njegov naslednik, cesar Matija, leta 1612 med lovskim izletom odkril izvir in vzkliknil: »Kako lep vodnjak!« (nem. „Welch schöner Brunn!“) – nastalo je ime Schönbrunn. Že takrat je območje služilo kot lovski dvorec in zatočišče za Habsburžane, preden so ga skozi stoletja razširili v veličastno rezidenco.
Baročne vizije in cesarski blišč
Po uničenju med turškim obleganjem leta 1683 je cesar Leopold I. naročil arhitektu Johannu Bernhardu Fischerju von Erlachu, da zgradi novo eminentno rezidenco za svojega sina Jožefa I. Prvotni načrti so predvidevali drugi Versailles, vendar finančne težave te vizije nikoli niso uresničile.
Šele pod Marijo Terezijo, ki je Schönbrunn leta 1743 naredila za svojo poletno rezidenco, je palača dobila sijaj, po katerem je poznana danes. Prostore je zasnoval arhitekt Nicolaus Pacassi v rokokojskem slogu – kot nalašč za dvorne svečanosti in državne posle tistega časa.
Veličastnost kompleksa
Schönbrunn je več kot palača – je popolno umetniško delo: obsežni baročni vrtovi z gloriette, Neptunovim vodnjakom in rimskimi ruševinami dajejo impresivne poudarke. Še en mejnik je arhitekturno impresivna palmina hiša, ki je dom eksotičnih rastlin z vsega sveta. Živalski vrt Schönbrunn, ustanovljen leta 1752, je najstarejši živalski vrt na svetu in združuje baročni čar s sodobnimi ograjenimi prostori za živali.
Zgodovinski dogodki v Schönbrunnu
Palača ni bila le dom Habsburžanov, temveč tudi prizorišče pomembnih zgodovinskih trenutkov. Tu je leta 1814/15 potekal Dunajski kongres, cesar Franc Jožef I., ki je bil vse življenje naklonjen Schönbrunnu, je tu sprejel Napoleona III. Razkošne sobane še danes pričajo o moči, diplomaciji in vsakdanjem cesarskem življenju.
Schönbrunn v sodobnem času
Po koncu monarhije leta 1918 je bila palača Schönbrunn odprta za javnost in je danes eden najpomembnejših muzejev v Avstriji. Palača Schönbrunn je od leta 1996 na Unescovem seznamu svetovne dediščine in je ena najpomembnejših baročnih stvaritev v Evropi.
Več kot 250 let se v Schönbrunnu ohranja lutkovno gledališče – tradicija, ki sega v čas Marije Terezije. Kar je bilo nekoč uprizorjeno za cesarski dvor, danes navdušuje mednarodno občinstvo z repertoarjem, ki sega od opere in operete do muzikalov in pravljic.
Palača Schönbrunn v vseh pogledih
Doživite cesarsko eleganco
Palača Schönbrunn navdušuje s svojimi prestižnimi sobanami, ki oživljajo veličastno zgodovino Habsburžanov. Od razkošne Velike galerije z impresivnimi stropnimi freskami do Rdečega salona, elegantne sprejemne sobe z rdečim žametnim oblazinjenjem in zlatimi okraski, sobe odsevajo cesarski sijaj. O zasebni plati monarhije govorita tudi spalnica cesarja Franca Jožefa, preprosto urejena v meščanskem slogu, in osebni salon cesarice Elizabete s portreti njenih otrok.
S 45 sobami, odprtimi za javnost, in različnimi vodenimi ogledi se najde nekaj za vsak okus. Ogled "Große Tour" ponuja obsežen vpogled v gosposko nadstropje ter sobane Franca Jožefa in Elizabete. Krajši ogled "Imperial Tour" se osredotoča na sprejemne sobe in zasebne sobane, ki ležijo južneje, medtem ko Državni apartmaji v samo 25 minutah prikažejo reprezentativne prostore v času Marije Terezije.
Kdor se želi poglobiti, izbere vodeni ogled Marije Terezije, ki vključuje tudi umetniško Berglovo sobo. Otroci in družine lahko interaktivno odkrivajo življenja cesarskih otrok v Otroškem muzeju, voden ogled Schönbrunnova divja zelišča (nem. Schönbrunns wilde Kräuter) pa združuje naravo in zgodovino v grajskem parku.
Poseben poudarek je možnost, da doživite potovanje skozi čas z navidezno resničnostjo in doživite preteklost dvorca od blizu.
Raznolikost znotraj in zunaj obzidja palače Schönbrunn
Sijaj v kamnu in vodi
Vodnjak, ki je dal ime: lep vodnjak (Schöner Brunnen)
Schönbrunn je svoje ime dobil verjetno po naključju. Cesar Matija naj bi med lovom v 17. stoletju odkril izvir in zavpil: "Kako lep vodnjak!"
Gremo v Egipt: vodnjak z obeliskom
Vodnjak je bil zgrajen leta 1777 v slogu egipčanskega obeliska. Vendar pa so hieroglifi na njem le plod domišljije.
Obisk morskih bogov: Neptunov vodnjak
Vodnjak, ki so ga začeli graditi leta 1776, dejansko omejuje Veliki park s cvetlicami (das Große Parterre) grajskega parka. Na figurah sta upodobljena morska bogova Neptun in Tetida s spremstvom.
Slava minulih dni
Gloriette, veličastno ustoličena na hribu Schönbrunn, je osrednja paša za oči kompleksa in zaključuje harmonično prepletanje dvorca in parka. Prvotno naj bi celoten grajski kompleks zgradili na hribu.
Stavba, zgrajena leta 1775 kot odprta arkada, je spomin na zmago Avstrije nad Prusijo v bitki pri Kolinu leta 1757. Upodobitve trofej in simbolov cesarske moči poudarjajo imperialne zahteve Habsburžanov in vizionarsko ustvarjalno voljo Marije Terezije.
Pogled na Dunaj z Gloriette je še posebej impresiven in še danes navdušuje obiskovalce. Maria Terezija je imela zastekljen srednji del gloriette zasnovan kot plesno dvorano – prostor za eminentna praznovanja.
Danes panoramska železnica vodi neposredno na hrib, kjer lahko gostje uživajo v razgledu ob kavi in tortici v zgodovinskem vzdušju.
Doživite naravo od blizu
Največja zanimivost v grajskem parku je živalski vrt Schönbrunn, najstarejši živalski vrt na svetu. Njegov osrednji kompleks, Menagerie, je bil zgrajen leta 1752 na pobudo Franca I. Štefana, moža Marije Terezije. Cesar je želel dobesedno ujeti čarobnost kraja in je dal pod osrednjim paviljonom urediti alkimistični laboratorij. Poleg tega naj bi z bajanico izsledili energijske tokove.
Danes živalski vrt obiskovalce očara predvsem s svojimi živalskimi prebivalci. Kljub urbani legi ponuja dom levom, tigrom, leopardom, slonom, polarnim medvedom in pandam. Poleg tega se živalski vrt osredotoča na raziskovanje, vzrejo in zaščito ogroženih živalskih vrst.
Sredi baročnega parka Schönbrunn – med palačo in gloriette– vsako leto poteka poletni nočni koncert Dunajskih filharmonikov. Od leta 1996 sta palača Schönbrunn in njen park na Unescovem seznamu svetovne dediščine.
Zaradi sijaja kraja in čarobnosti klasične glasbe je Koncert poletne noči edinstveno doživetje. Koncert poteka vsako leto s prostim vstopom in je mednarodno predvajan na televiziji.
Od klasike do jabolčnega zavitka
Kavarne in restavracije na območju Schönbrunna vas vabijo, da uživate v kulinaričnih dobrotah v carskem ambientu. Naj bo v vrtovih palače ali v bližini zgodovinskih znamenitosti – restavracije združujejo dunajsko tradicijo s sodobno gostoljubnostjo. Še posebej priljubljena je prireditev jabolčnega zavitka v kavarni Gerstner, kjer se pred vašimi očmi predstavi umetnost priprave zavitka. Tukaj ne boste le spoznali skrivnosti popolnega jabolčnega zavitka, temveč ga boste lahko zaužili še svežega iz pečice.
V restavracijah okoli Schönbrunna vas čakajo tudi lahke jedi, dunajska klasika in okusne sladice – popolno za sprostitev po sprehodu po vrtovih dvorca ali obisku živalskega vrta in uživanje v edinstvenem pridihu Schönbrunna.