Gustav Klimt
Je ljubil umetnost ženske in jezero Attersee
Poleg utemeljitve svoje "Zlate dobe" in slavnih dekorativno-ornamentalnih upodobitev žensk dunajskega višjega meščanstva je Klimt v pokrajini odkril še eno priljubljeno temo svojega slikarstva.
Gustav Klimt je ob jezeru Attersee v regiji Salzkammergut našel mir in navdih za svoje delo. Tam so nastale impresivne krajinske slike, v katerih je razvidno njegovo navdušenje nad cvetlično barvitostjo narave.
Pregled del Gustava Klimta
Rodil se je 14. julija 1862 v Baumgartnu pri Dunaju. Svojo kariero pa je začel z upodabljanjem zgodovinskih slik, od leta 1890 pa je vse bolj razvijal svoj značilen ekspresionistični slog s tipičnimi dvodimenzionalnimi ornamenti.
Leta 1897 je izstopil iz umetniškega združenja Künstlerhaus in soustanovil Dunajsko secesijo, ki se je uprla državnim zahtevam glede umetnosti. Legendaren je tudi Klimtov uživaški življenjski slog, ki se med drugim kaže v njegovih razkošnih večerjah; glede njegovih razmerij z damami višjega družbenega razreda pa se šepeta še danes. V zadnjih letih življenja je postal še posebej dovzeten za čutno moč narave. Slike zapuščene pokrajine, za katero se zdi, da se je čas na njih ustavil, so slike zemeljskega raja v večnem poletju. Umrl je 6. februarja 1918 na Dunaju.
Kdor želi v Avstriji občudovati Klimtova dela, ima hkrati tudi priložnost občudovati vrhunsko arhitekturo – bodisi v sodobnem Muzeju Leopold, ki je v slogu dunajske secesije, ali v imperialnih dvoranah Zgornjega Belvedera. Poseben biser je tudi Klimtova vila v dunajskem Hietzingu, katere vrtno hišo je slikar v svojem zadnjem ustvarjalnem obdobju uporabljal kot atelje in delavnico.
„Z zaljubljeno žensko lahko počneš vse, kar si ona želi”. Ta citat verjetno najbolj bleščečega avstrijskega slikarja, secesijskega umetnika Gustava Klimta, vas prisili, da se zamislite. Klimt je razumel, kako očarati, bodisi s svojo umetnostjo, svojo edinstveno osebnostjo ali svojim savoir-vivre. Kako je slikarju v modrem reformnem plašču uspelo osvojiti ženske, ostaja njegova skrivnost. Očitno pa je, da je kraljica cvetja, vrtnica, verjetno igrala pomembno vlogo ne le v njegovih delih, temveč tudi v njegovem dvorjenju. Vrtnica simbolizira ljubezen in strast – tej obljubi se ni mogel upreti niti čutni Klimt.
Klimt je ljubil in oboževal ženske, saj je imel, čeprav se slikar ni nikoli poročil, sedem otrok z različnimi ženskami. Poleg njegove strastne afere z muzo Emilie Flöge so znane tudi njegove „affaires d´amour“ z 19-letno Almo Schindler (kasneje Mahler-Werfel) in s številnimi manekenkami, kot sta Maria Učická in Marie (Mizzi) Zimmermann. Klimt je imel vse življenje razmerje z emancipirano modno oblikovalko Emilie Flöge. Vsekakor je bila njegova “življenjska sopotnica”.
Slikarjeve muze
Nešteto barv in barvnih harmonij sije iz milijard cvetov, ki hkrati izžarevajo nežne ali ostre, sladke ali grenke dišave.
Lepota narave in vzdušje okrog jezera Attersee sta pri njihovem umetniškem ustvarjanju navdihnila številne slikarje, skladatelje in pisatelje. O bleščeči preteklosti še danes pričajo vile ob jezeru Atterssee, v katerih so svoj poletnih oddih, t. i. Sommerfrische, preživeli slikar Gustav Klimt, skladatelj Gustav Mahler in pisatelj Heimito von Doderer. Iz vil Villa Orléans in Ransonnet sta nastala hotela Villa Weiss in Grafengut, vila Villa Paulick ponuja vodene oglede, zasebna rezidenca Villa Polese pa vedno znova odpira svoja vrata za literarne večere.
Gustav Klimt in jezero Attersee
Gustav Klimt je oboževal dobro hrano – in rad je pretiraval. Po besedah kolegov umetnikov je “jedel svoje razkošne obroke z očitnim užitkom – vedno dve do tri porcije vsake jedi – in ko je bil povabljen k prijateljem, so za Klimta vedno pripravili še dva dodatna krožnika”. Umetnik je pogosto zajtrkoval v pristavi Meierei Tivoli blizu parka gradu Schönbrunn, s kavo in marmornim kolačem (Gugelhupf) s stepeno smetano; zvečer pa je rad izbral biftek pečenko Girardi ali teletino à la Tagetthoff. V dunajskih restavracijah in kavarnah boste lahko okusili, zakaj je tako ljubil te večne klasične jedi.