Dunajski zrezek
- Meat
- Classics
- main-course
Ta recept uspe vedno in bo okusen kot original iz Dunaja. Skrivnost je stopljeno maslo. Zaradi te skrivne sestavine postane dunajski zrezek mehak in hrustljav.
Priprava
- Čas priprave: 45 min.
- 4 Porcije
Morebitne kožice na zrezku odstranite in dobro potolčite. Začinite s soljo in poprom na obeh straneh. Na ploščat krožnik dajte drobtine in moko, v en krožnik razbijte tudi jajca in jih z vilico premešajte.
Zrezke najprej enega za drugim na obeh straneh povaljajte v moki, dobro otresite ter potopite v razžvrkljano jajce in pri tem pazite, da nobeno mesto ne ostane suho. Na koncu jih povaljajte v drobtine in drobtine nežno pritisnite s hrbtno stranjo vilice (tako se lepše "suflirajo").
V veliki ponvi (ali dveh srednje velikih ponvah) stopite dovolj topljenega masla, da lahko zrezki zlahka plavajo (ali segrejte rastlinsko olje z 1–2 žlicama topljenega masla).
Zrezke potopite v maščobo šele, ko je tako vroča, da se peni, ko vanjo vržete nekaj drobtin ali majhen košček masla.
Odvisno od debeline in vrste mesa, zrezke pecite od 2 minut (za tanek telečji zrezek) do 4 minute (za debelejše svinjske zrezke) dokler niso zlato rjavi. S kuhinjsko lopatko obrnite (ne prebadajte) in zlato rjavo zapecite še na drugi strani.
Hrustljave zrezke vzamite iz ponve in jih odcedite na kuhinjskem papirju. Nežno jih otrite. Postrezite in pred serviranjem okrasite z rezinami limone.
Postrezite s petršiljevim krompirjem, rižem, krompirjevo solato ali mešano solato.
Sestavine
Vau!
Kdor v Avstriji naroča zrezek, mora vedeti, da vsak zrezek ni dunajski zrezek. Kadar je na meniju dunajski zrezek, je to telečji zrezek, pečen oz. ocvrt v topljenem maslu.
Meso pred paniranjem previdno potolčite, začinite in navlažite, nato povaljajte v moki, jajcih in na koncu v drobtinah. Drobtin ne tlačite na zrezke, saj bodo tako pri peki lažje suflirale oz. valovile. Tako vam bo uspel ta vau učinek. Nastal je pravi dunajski zrezek!
Predhodnik dunajskega zrezka je ena tistih jedi, ki so prvotno služile reprezentativnim namenom. Da bi prikazali visok življenjski slog, so Benečani v času renesance jedi, zlasti slaščice, pokrivali z zlatom v lističih. Ko je katoliška cerkev leta 1514 želela to pretiravanje ustaviti ter zakonsko prepovedati pozlačevanje jedi, so se italijanski kuharji obrnili k starejši, alternativni metodi priprave: zlatorjavo paniranje.
Mesna jed naj bi prišla v stik z Avstrijo okoli leta 1857, in sicer preko avstrijskega feldmaršala Radetzkega. Legenda pravi, da mu je bila všeč „Cotoletta a la milanese“ in zato je skoraj osebno uvozil recept na območje reke Donave. Prva znana omemba dunajskega zrezka v avstrijski kuhinji pa sega v že v leto 1831.
