Gradiščanska
Poletne počitnice med soncem, naravo, kolesarjenjem in uživanjem v vinu
Gradiščanska
Na Gradiščanskem se pokrajine, ki izžarevajo mir, srečujejo z živahnimi kulturnimi prizori. Regija navdušuje s svojo neokrnjeno naravo in močnimi koreninami v tradiciji, ne da bi se zdela zastarela. Valoviti griči, obsežni vinogradi in idilična jezera vas vabijo k sprostitvi in uživanju. Tradicionalni festivali in gostoljubnost ustvarjajo toplo in prijetno vzdušje. Tu se sodobna brezhibnost prepleta s tradicionalnim, zato je Gradiščanska kraj, ki nenehno preseneča in navdušuje.
Panonska nižina
Inovativni duh v vinogradništvu in kulinariki se odraža v odličnih proizvodih. V podeželskih gostilnah in krčmah gostitelji strežejo tipične panonske specialitete. Tu govorimo o podnebju v Panonski nižini, ki velja za toplo, suho, blago in z malo padavinami.
„Dežela sonca“
Vroča poletja in približno 300 sončnih dni na leto Gradiščanski prinesejo vzdevek „dežela sonca“ – kar koristi tudi številnim vinogradom in sadovnjakom. Morda najbolj znana regija na Gradiščanskem je okoli Nežiderskega jezera (nem. Neusiedler See). Svoj sloves kraja hrepenenja dolguje stepskemu jezeru, ljubitelji sonca in vodnih športov pa bodo v narodnem parku našli svoj raj. Samo 340 vrst ptic je tu našlo svoj zaščiteni življenjski prostor. Regija je od leta 2001 tudi na Unescovem seznamu svetovne in naravne dediščine.
Gradiščanska kartica ugodnosti (Burgenland Card): Brezplačne storitve in popusti
Umetnost, kultura in zanimive ponudbe za vso družino – vstopnica za najboljša doživetja.
Prireditve na Gradiščanskem
Koledar prireditev prikazuje tradicionalne in sodobne vrhunce leta.
Gradiščanska v vseh pogledih
Najboljši vrhunci
Ture
Najlepše regije
Najlepša mesta in kraji
Seveda trajnostno
Claudia Fartek živi trajnost in regionalnost iz prepričanja. Vodja hotela Landhofmühle v gradiščanskem naravnem parku Raab deluje že 30 let trajnostno. Zakaj? Ker je to zanjo že takrat in še danes smiselno in logično. Trajnost, regionalnost in stalnost so v zadnjih letih postali vedno pomembnejši razlogi za odločitev pri izbiri počitnic. Družina Fartek te ideale živi že od nekdaj s samoumevnostjo in povsem naravnim pristopom, ki ga narekuje tudi lega Landhofmühle sredi Naravnega parka Raab na Gradiščanskem.
Njihova prizadevanja so se obrestovala: Hotel Landhofmühle je postal prvi t. i. „Naturidyll Hotel“ na Gradiščanskem in s tem tudi prvi nosilec okoljskega znaka.
Poleg odlike “Naturidyll Hotels” je hotel Landhofmühle sedaj certificiran tudi z oznako oz. pečatom kakovosti AMA GENUSS REGION, ki zagotavlja nadzorovano kakovost in regionalni izvor.
Festivali na jezeru, knežja palača, gradovi in svetovno znani skladatelj – kultura je prisotna
Posebni dogodki
Znane osebnosti
Od gostilne do gurmanske restavracije: Sprehod skozi najboljše kulinarične destinacije.
Posebne nastanitve
Namigi za varstvo podnebja
Spoštujte naravo. Ostanite na označenih poteh in odnesite smeti s seboj.
Uporabljajte trajnostno mobilnost. Odkrijte javni prevoz ali preprosto kolesarite.
Bodite obzirni do divjih živali. Živali opazujte z varne razdalje.
Zavestno (in ekološko) uživajte. Izberite lokalno in trajnostno pridelano hrano in izdelke.
Krepite biodiverziteto. Varovanje in ohranjanje biodiverzitete sta ključna za ekološko ravnovesje.
Nežno rozana, češnjevo rdeča ali svetlo rumena: Uhudler ima različne barve, je del identitete in kulinarične tradicije na Južnem Gradiščanskem ter se goji na 300 hektarjih. Njegova aroma diši po gozdnih jagodah, malinah, jagodah in „foxtonu“.
To sadno vino izvira iz ameriških sort grozdja (Concord, Delaware, Elvira, Ripatella), je izjemno odporen proti škodljivcem in glivičnim boleznim ter se proizvaja kot čisti naravni proizvod. Uhudler doseže svojo pitno zrelost po 2–10 letih z 10 do 12 volumnih odstotka alkohola.
Pridelava Uhudlerja je bila do devetdesetih let prepovedana – vendar je bila skeptičnost do sort, ki jih prenaša neposredno trta, ovržena. Od takrat je gojenje Uhudlerja na Gradiščanskem dovoljeno.
Narečje in pogovorni jezik
„Kuh“ postane „Khui“ – na Gradiščanskem govorijo v ui-narečju, imenovanem „Hianzische”, ki ga uvrščamo med srednjebavarsko narečje in je bilo v času Avstro-Ogrske razširjeno vse do Dunaja. Gradiščanci so tako govorili isto narečje kot cesarica Elizabeta in zato so se takrat „bluind“ (odlično) razumeli.
Danes doživlja gradiščansko narečje upad zaradi jezikovnih vplivov z Dunaja in Spodnje Avstrije.