Spodnja Avstrija
Poletne počitnice med dvorci, gradovi in vinogradi

Spodnja Avstrija je največja zvezna dežela Avstrije in obsega šest regij, ki se razlikujejo glede na lego, kulturo in gospodarstvo:

1. Weinviertel: vinogradništvo

2. Waldviertel: gosti gozdovi

3. Mostviertel: pridelava jabolk in hrušk, proizvodnja mošta

4. Industrieviertel: gospodarsko središče Spodnje Avstrije z močnim industrijskim sektorjem

5. Wiener Umland/Osrednja Spodnja Avstrija: območja okoli Dunaja, ki ponujajo stanovanjski in rekreacijski prostor

6. Donava–Morava–Thaya poplavne ravnice oz. močvirja: rečne pokrajine ob Donavi ter rekah Morava in Thaya

Največja zvezna dežela Avstrije, z zvezno prestolnico St. Pölten, leži na severovzhodu ob Donavi – kakšna bogata kulturna dediščina, kakšna naravna lepota! Alpski, panonski ter severno- in južnoevropski vplivi povezujejo vse vrste pokrajin v idilično celoto. Obdelovalne površine, gozdovi, rečne doline, gorski vrhovi – pokrajinske razlike dajejo Spodnji Avstriji poseben značaj. V vodilni vinorodni regiji Avstrije se udobni vinotoči, imenovani "Heurige", in vinske kleti, nahajajo ob veličastnih gradovih, palačah in samostanih. Živahna kulturna in umetniška scena pa osvežuje zgodovinski del.

Kaj naredi Spodnjo Avstrijo tako posebno? V Spodnji Avstriji se nahajajo kar tri območja Unescove svetovne kulturne dediščine:

• Železnica Semmering: Stara več kot 160 let, železnica Semmering redno vozi po 41 kilometrov dolgi železniški progi od Gloggnitza do Mürzzuschlaga. Leta 1854 je bila prva gorska železnica na svetu in leta 1998 je bila razglašena za Unescovo svetovno kulturno dediščino.

• Območje divjine Dürrenstein-Lassingtal: Kot največji ostanek pragozda v alpskem loku je območje divjine priznano kot zaščiteno območje in od leta 2017 Unescova svetovna naravna dediščina. S svojimi zaščitenimi naravnimi gozdovi ter živalskimi, rastlinskimi in gobjimi vrstami prispeva k ohranjanju ekosistemov.

• Wachau: Kot ena najlepših rečnih dolin in vinorodnih območij na svetu je bila pokrajina Wachau prvič omenjena v pisnih virih pred več kot 1200 leti. Regija je že v zgodnjem srednjem veku gospodarsko spadala med najpomembnejše regije Spodnje Avstrije.

Spodnja Avstrija ima bogato zgodovino in strateško pomembno lego, kar je skozi stoletja privedlo do gradnje številnih gradov in dvorcev. Ti so nekoč služili kot vojaške obrambne utrdbe in tudi kot prebivališča, upravna središča in reprezentativni kraji oz. prostori. Mnogi gradovi in dvorci so postali simboli kulturne dediščine in identitete Spodnje Avstrije.

• Ruševine gradu Dürnstein

• Palača Hof

• Grad Rosenburg

• Grad Kreuzenstein

• Grad Grafenegg

• Grad Schallaburg

Prvič omenjena leta 996 n. št. kot Ostarrîchi je Spodnja Avstrija nekaj sto let kasneje kot avstrijska nadvojvodina pod Ennsom dosegla svoj največji obseg. Kasneje je bila poimenovana kot „Spodnja Avstrija“ – v nasprotju z „Zgornjo Avstrijo“, da bi opisali geografsko lego obeh regij. Leta 1920 je bila Spodnja Avstrija priznana kot samostojna zvezna dežela (brez Dunaja).